Omemba: Adolf Korče

»Še niso minila tri leta [od leta 1933], odkar je Ljubljana doživela strašno katastrofo, ko je padlo letalo ljubljanskega `Aeroputa´ z vsemi potniki in pilotom ter mehanikom na Studencu na tla in pokrilo pod svoje ruševine osem žrtev.«

»Kakor je takrat ljubljanska megla zapeljala pilota, da je zgubil razgled na tla pod seboj, tako je tudi danes [ 15. julija 1936 ] prav tako megla povzročila nič manjšo in težko nesrečo – katastrofo.«

»Letalo, ki vzdržuje redno progo med Ljubljano in Sušakom [nekdaj samostojno mesto, danes del hrvaške Reke] in dalje proti Belgradu, je kot običajno odletelo z ljubljanskega aerodroma proti Sušaku. Vodil ga je priznani pilot Jarošenko [ Mihailo Jarošenko ; Belgorod, Rusija 1893–Ljubljana, 1936] z mehanikom [Tomislavom] Anušičem.«

»Prvim, ki so prišli na kraj nesreče, se je nudil strašen in grozen prizor. Letalo je bilo razbito na več kosov, gorel je pa le tisti kup, za katerega prvi očividci sklepajo, da je bil motor.«

»Po treh letih se je strašna katastrofa ponovila. Vsi očividci so se zgrozili nad strašnim prizorom, nad žrtvami, ki so hotele poleteti na morje, da tam prebijejo nekaj tednov počitnic.«

»V dneh po nesreči potniškega letala so se v javnosti pojavile različne razlage tragičnega dogodka.«

»Razumljivo je, da se naša javnost zanima za vsako malenkost, ki utegne biti v zvezi z včerajšnjo katastrofo. Tako se je včeraj po Ljubljani raznesla med drugimi tudi vest, da so pilota Jarošenka v poznih nočnih urah videli v baru kavarne `Nebotičnik´.«

»Vremenske prilike so bile 15. julija, ko se je pripetila tragična nesreča ljubljanskega letala YU-SAP, povoljnejše, kakor so v večini dni v mesecih juniju ali juliju.«